POMAGAJMO SI!

Matej HorzelenbergBLOG, element, empatija, problematika, talentiLeave a Comment

Kaj bi lahko napisal za začetek leta? Predvsem bi lahko vsaj SPLOH KAJ napisal … Kot pravijo, je pisanje že samo po sebi terapevtsko, lahko pa poleg tega pripomore tudi h kakšni dobri ideji. Letos me čaka kar precej predavanj in delavnic, na katere se moram še dobro pripraviti; pri vsem tem bodo ideje in zapisi gotovo prišli zelo prav!

Zapišem, da ne pozabim in da včasih še koga spomnim na kaj zanimivega – kot je delitev na abscisno in ordinatno os osebnega razvoja v Juulovi knjigi Empatija (v soavtorstvu, med drugim s Helle Jensen). V njej namreč poleg prepričljive ‘praktične teorije’ o družbenem stanju in naši nespregledljivi potrebi po empatiji avtorji med vrsticami ločujejo med razvijanjem naših talentov in zmožnosti (horizontalni razvoj, širina) ter razvijanjem  globine in ‘višine’ naše osebnosti (vertikalni razvoj): empatijo in sočutje v najosnovnejšem pomenu – to je poznavanje in sprejemanje sebe, da bi znali bolje sprejemati tudi druge in graditi boljše odnose. Zelo uporabna knjiga, saj zajema tudi vaje za ponovno opolnomočenje naših petih temeljnih kompetenc: obvladovanje telesa, dihanja, srca (empatičnih čustev), ustvarjalnosti in zavesti. Empatija – tako pravijo avtorji, zazna pa lahko vsak, ki vsaj malo prisluhne že svojim lastnim resničnim potrebam – postaja vse bolj cenjena in nezamenljiva ‘valuta’ modernega sveta. Kriptovalute? Ne, hvala – vlagam v empatijo!

Pri tudi v Sloveniji zelo prodorni organizaciji FamilyLab konec januarja pripravljajo konferenco konkretno na to temo: EMPATIJA – ODNOS – DIALOG, poleg strokovnih delavcev vabijo tudi nas starše.

Ken Robinson v svoji knjigi V elementu sicer izrecno ne ločuje horizontalne in vertikalne dimenzije razvoja – na prvi pogled spodbuja le razvoj prve (odkrivanje in razvijanje našega (p)osebnega ‘elementa‘) – dejansko pa zelo lepo povezuje celostno ‘abilno’ (tudi empatibilno) človeško naravo: razvoj (vseh) lastnih zmožnosti, še posebej v sodelovanju z drugimi ljudmi – spodbuja vsako prizadevanje za bolj kakovostno življenje ter za boljši in večji prispevek ožji in širši skupnosti.

Pomenljiva je (vsaj) še ena njegova misel: »Če dovolj ljudi spremeni svoj svet, lahko spremenimo naš svet!« To je po eni strani pomirjujoče (spremembe na bolje so možne!), po drugi pa zahteva naš aktivni odgovor (ali z drugo besedo – preprosto – ‘odgovornost’). No, tudi to je v resnici pomirjujoče: Takoj ko naredimo kakšen ustvarjalni korak, ko se (z)aktiviramo, lahko opazujemo, kakšen posreden ali neposreden vpliv imamo.

Če k temu pridam še svojo misel: ne škodi, če smo pri opazovanju vsaj malo potrpežljivi, pri aktiviranju pa vztrajno prizadevni! In ne nazadnje: pri obojem si med sabo POMAGAJMO!!

Matej Horzelenberg, Lectour

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja