Fromm (med drugim) o testiranjih in šolstvu …

Matej HorzelenbergBLOG, problematika, šolstvoLeave a Comment

Frommov zapis iz leta 1947 … enako in vse bolj aktualen še danes!

 

“Tržna usmeritev določa tudi mišljenje, ne le čustev. Naloga mišljenja postaja hitro dojemanje stvari, da bi jih lahko uspešno upravljali. Podprto s široko razprostranjenim in zahtevnim izobraževanjem vodi tako mišljenje k večji pametnosti (inteligenci), ne pa tudi razumnosti. Vse, kar moramo vedeti za spretno ravnanje, so samo zunanje lastnosti stvari, njihova površina. Resnica, ki jo je mogoče odkriti samo, če prodremo do bistva pojava, postaja zastarel pojem — in to ne le resnica v predznanstvenem smislu ‘absolutne resnice’, ki se dogmatično ohranja ne glede na izkustvena dejstva; ampak tudi resnica, do katere dospe človeški razum z opazovanjem in ki jo je mogoče preveriti. Večina preskusov za ugotavljanje razumnosti se nanaša na to vrsto mišljenja. Ti preskusi ne merijo toliko človekove sposobnosti razmišljanja in razumevanja, kot pa sposobnost, da se hitro duševno prilagodi nekemu položaju. Zanje bi bolj ustrezalo ime ‘preskusi duševne prilagodljivosti’ [poudarek: Lectour].

Za to vrsto mišljenja sta bistvena primerjanje in količinsko merjenje, ne pa toliko temeljita razčlenitev pojava in njegove kakovosti. Vsa vprašanja so zanjo enako ‘zanimiva’ in razlikam v njihovem sorazmernem pomenu ne posveča veliko pozornosti. Znanje samo postane blago. Tudi tu je človek odtujen svoji lastni sposobnosti. Mišljenje in znanje se doživljata kot sredstvo za doseganje učinkov. Znanje o samem človeku, psihologija, ki je bila v velikem izročilu zahodne misli pogoj vrline, pravilnega življenja in sreče, se je izrodila v orodje za boljše upravljanje drugih in sebe, za raziskave trga, za politično propagando, oglaševanje in tako naprej.

Očitno je, da ta vrsta mišljenja močno vpliva na naš izobraževalni sistem. Od temeljne šole do vseučilišča je cilj učenja, da se pridobi čim več podatkov, ki so predvsem koristni za trg. Od učencev in študentov terjajo, da se učijo toliko stvari, da jim komaj ostane kaj časa in energije za premišljanje. Temeljni nagib, da se želi več in boljšo izobrazbo, ni zanimanje za predmet, ki se ga uči, ali za samo znanje ali razumevanje, temveč večja menjalna vrednost. Dandanes vlada silno navdušenje za znanje in izobraževanje, hkrati pa vidimo dvomeč ali prezirljiv odnos do domnevno neuporabnega in nekoristnega premišljanja, ki ga zanima ‘samo’ resnica in ki nima na trgu nobene menjalne vrednosti [poudarek: Lectour].”

 

[odlomek iz poglavja Trgovska usmeritev iz knjige Človek za sebe (1947), prevod Frane in Zdenka Jerman; prim. še: Ernest Schachtel “Zum Begriff and zur Diagnosis der Persoenlichkeit” in “Personality Tests” (O zamisli in diagnozi osebnosti v osebnostnih preskusih), Zeitschrift fur Sozialforschung, 6, 1937, str. 597-624.]

 

Več v njegovih knjigah in npr. na http://zofijini.net/koticek_fromm/.

 

Deli naprej

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja